Jože Koropec se je rodil 17. marca 1923 na Bukovcu pri Zgornji Polskavi. Po osnovnem šolanju v Zgornji Polskavi je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru, se po maturi vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani in leta 1948 diplomiral iz zgodovine in zemljepisa. Po diplomi je do leta 1954 poučeval na gimnaziji v Črnomlju, nato na matični gimnaziji, ter po njeni ukinitvi na I. državni gimnaziji do leta 1963. V tem času je napisal svojo prvo razpravo z naslovom Slovenjebistriški svet v XIV. in XV. stoletju (Kronika 5, 1957, 20—25) in sodeloval pri ustvarjanju učbenika zgodovine za 2. razred gimnazij (1961, 37—40 in 53—95).
Od leta 1960 dalje je honorarno predaval na zunanjem oddelku višje pedagoške šole iz Ljubljane. Po ustanovitvi Pedagoške akademije v Mariboru je bil leta izvoljen 1963 za profesorja. Med tem časom je opravil podiplomski študij in si z magistrskim delom Šentpavelska posest v vzhodni Sloveniji do začetka 17. stoletja (1967). Tri leta pozneje pa je uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom Zemeljske gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja. Obe deli sta izšli kot monografiji. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je 1973 dosegel habilitacijo za docenta za slovensko zgodovino do 18. stoletja. Pet let pozneje je bil na svoji ustanovi izvoljen za izrednega profesorja za slovensko in južnoslovansko zgodovino do 1918 in po enakem času je postal redni profesor za isto področje. Kot prvi zgodovinar je postal tudi zaslužni profesor Pedagoške fakultete v Mariboru. Umrl je 28. aprila 2004.
Za lokalno zgodovino je zelo pomembno njegovo odkritje listine (V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu) iz leta 1311 , v kateri se Slovenska Bistrica prvič omenja kot mesto.
V zgodovinskem društvu smo se Prof. dr. Jožetu Koropcu poklonili tudi s predavanjem doc. dr. Andreja Hozjana na enem od naših predavanj, in sicer 8. aprila 2015.
Bibliografski opus dr. Jožeta Koropca je izredno bogat, poudarek pa je na raziskavah zemljiških gospoščin na slovenskem Štajerskem. Drugo področje njegovega znanstvenega zanimanja akademik Mlinarič opiše kot družbenosocialni položaj slovenskega podeželja v 16. in 17. stoletju ter kmečka upora v letih 1573 in 1635. Tretje področje raziskovanja so starejše matične knjige. Znanstveni izsledki Jožeta Koropca temeljijo skoraj izključno na arhivskih virih, zato so le-ti še toliko bolj dragoceni. Dr. Koropec je bil namreč med prvimi povojnimi zgodovinarji, ki so se posvetili intenzivnemu raziskovalnemu delu v tujini (velik del arhivskih raziskav je opravil v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu).
Za svoje raziskovalno delo je prejel več priznanj doma in v tujini; odlikovan je bil z redom dela s srebrnim vencem (1965) • redom republike z bronastim vencem (1975) • redom dela z zlatim vencem (1982).