Bistriški rojaki, dr. Jože Pučnik, dr. Tone Jerovšek, Ivan Pučnik pomembni akterji slovenske osamosvojitve.

V času, ko je celotna Evropa doživljala spremembe, je del teh zajel tudi nas Slovence. Od Baltika vse do podalpskega sveta je zavel veter demokratizacije. Pri tem je potrebno poudariti, da so zahodnoevropske sile in ZDA podpirale enotno Jugoslavijo.

Če danes pomislimo na Katalonce, zato prehojena pot do plebiscita takrat za Slovence ni bila le srečno naključje.

V osemdesetih letih 20. stoletja je v Sloveniji prišlo do močno razvejane in nenadzorovane civilne družbe. Ta je svoje nestrinjanje s tedanjim komunističnim režimom, ki je sicer prepozno prepoznal njen vpliv, izražala na različne načine, in sicer skozi  umetnost (v najširšem pomenu besede), časopise, revije. Med slednjimi je poseben zgodovinski odtis pustila Nova revija, okoli katere so se ob podpori pisateljev tedaj zbirali intelektualci z različnih področij in  objavljali kritične članke o režimu.

Še posebej znamenita je bila 57. številka z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Ta številka je razgalila krizo tedanje Jugoslavije in osvetlila položaj Slovencev v njej. Sledili so dogodki, ki so eden za drugim gradili pot k samostojnosti. Omeniti je potrebno množično gibanje v podporo četverici, znani pod kratico JBTZ in nastanek prvih političnih zvez, kasneje strank ter prve demokratične volitve. Seveda je tukaj potrebno izpostaviti DEMOS, ki je konec leta 1989 nastal iz »pomladnih« strank. Zagotovo je bil najpomembnejši cilj, ki je te politično, ideološko in socialno dokaj različne skupine povezal v koalicijo, sprememba političnega sistema.

Na “tajnem vikendu” v Poljčah 9. in 10. novembra 1990 so sodelavci ustavne komisije Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek skupaj s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom prepričali Demosov poslanski klub, katerega član je bil tudi Ivan Pučnik, da je potrdil predlog o izvedbi plebiscita.

Osnutek zakona o plebiscitu je bil sprejet 21. novembra 1990.  6. decembra 1990 pa so delegati na seji Skupščine Republike Slovenije sprejeli že zgoraj omenjeni zakon.  Ta je med drugim narekoval, da se bo plebiscit zgodil na že navedeni dan in da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitne odločitve sprejeti ustavne in druge akte ter ukrepe, potrebne za osamosvojitev.

V nedeljo, 23. 12. 1990, se je 1.289.369 volilnih upravičencev v takratnih 63 občinah na 4143 glasovalnih mestih odločilo, naj Slovenija postane samostojna država. In sledil je znani stavek dr. Jožeta Pučnika: »Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo«. 26. decembra so bili razglašeni uradni rezultati plebiscita. 93,2 % volilnih upravičencev, med katerimi je “ZA” samostojno in neodvisno državo Slovenijo glasovalo 88,5 % vseh volivcev oz. 95 % tistih, ki so se udeležili plebiscita.

Po tridesetih letih se zastavlja vprašanje, kako Pučnikove besede odmevajo danes.

Srečno, Slovenija.

Besedilo: Primož Rajh (vir: rtvslo.si)